Te dni (29. julij-7. avgust 2011) v Beljaku poteka 68. Villacher Kirchtag, tradicionalni beljaški sejem ljudskih šeg in navad. Kot že več let zapored je bil 1. avgusta na sejmu slovenski dan. Beljaška občina je k sodelovanju in predstavitvi povabila pobratene in prijateljske občine, med katerimi je od 2008 tudi Mestna občina Kranj, na beljaškem sejmu pa se je predstavila četrtič. Občino je na srečanju z županom Beljaka Helmutom Manzenreiterjem zastopal podžupan Bojan Homan v spremstvu soproge Saše Homan, direktorice Zavoda za turizem Kranj Natalije Polenec in načelnice Urada za družbene dejavnosti Nade Bogataj Kržan.
Z venčkom ljudskih plesov se je ob spremljavi ansambla predstavila tudi folklorna skupina Iskraemeco. Zavod za turizem Kranj je pripravil predstavitveno gradivo. Od drugih slovenskih občin sta se Bled in Slovenske Konjice predstavili osmič, občini Brda in Mengeš pa prvič. Beljaški sejem se bo zaključil v nedeljo, 7. avgusta, vrhunec dogajanja pa bo v soboto, 6. avgusta, s slovesno parado ob 17. uri.
V oddaji nacionalne televizije Dober dan, Koroška so pripravili prispevek, ki si ga lahko ogledate na tej povezavi.
Folklorniki Folklorne skupine ISKRAEMECO Kranj smo se odločili, da sprejmemo povabilo in se udeležimo V. Mednarodnega folklornega festivala ” RAZIGRANO ORO-2011″, OHRID – Makedonija in združimo prijetno s koristnim.
Po prestopu meje z Makedonijo smo se vozili v smeri Kumanovega do Skopja. Z avtobusom smo se odpeljali na trdnjavo Kale, od koder se nudi lep pogled na mesto in okolico. Sprehodili smo se do starega dela mesta in preko znamenitega kamnitega mostu v novi del. Tam smo videli kip Aleksandra Makedonskega in mesto, kjer je stala rojstna hiša matere Tereze.
Nekateri so so šli pogledat muzej, posvečen Materi Terezi, nato pa smo se odpravili še do stare železniške postaje, kjer še danes stoji ura, ki kaže točno 5.17h, čas, ko se je v Skopju l. 1963 zgodil katastrofalni potres.
Pot smo nadaljevali po zahodni Makedoniji, mimo Tetova, Gostivarja in Struge do Ohrida.
Nameščeni smo bili v hotelu Sileks v kraju Sv. Stefan.
Naslednji dan je sledil ogled mesta.
Povzpeli smo se do Samuelove trdnjave, si pogledali cerkev Sv. Klimenta na Plaošniku, cerkev Sv. Sofije, antični amfiteater itd.
Otvoritev festivala je bila na antičnem amfiteatru, kjer so se zbrale folklorne skupine iz 16 držav (preko 2.500 folklornikov) in po slavnostni otvoritvi se je festival tudi uradno začel.
V centru mesta so vsak dan nastopale različne folklorne skupine. Uradni zaključek festivala pa smo imeli v Strugi.
S plesom in glasbo smo prikazali delček kulturne dediščine, male a kulturno bogate Slovenije.
En dan smo se peljali z ladjo po Ohridskem jezeru.
Naslednji dan z avtobusom v vasico Vevčani, kjer smo imeli tipično makedonsko kosilo.
Zadnji dan pa smo se odpeljali še do Sv. Nauma.
Imeli smo se zelo lepo, za kar so poskrbeli:
Organizatorji festivala,
naša vodička Meri
oba voznika,
ter mi sami – folklorniki Folklorne skupine ISKRAEMECO Kranj.
Sezona festivalov je v polnem zamahu povsod po svetu in v prvem avgustovskem tednu tega poletja se je tudi naša članska skupina odpravila na pot. Na mali portugalski otok sredi Atlantika, Madeiro, se je odpravilo 30 plesalcev, glasbenikov in spremljevalcev folklorne skupine Iskraemeco, novim poznanstvom in izkušnjam naproti.
Madeira je približno 700 km2 velik subtropski otok s strmimi pobočji, visokimi rti in raznoliko ponudbo rastlinja; tukaj so zbrani cvetovi, sadeži in grmičevje s celega sveta, ki so jih skozi stoletja na njem zasadili številni potniki in obiskovalci. Na lastne oči smo se lahko prepričali, da ga ne imenujejo zaman Vrt Atlantika.
Osem dni smo na otoku, kjer z letalom pristaneš tik nad vodo, preživeli kot gostje kulturne hiše Casa do Povo da Camacha v prijetni vasici Camacha, posuti na vrhu enega izmed hribovij, obdani z razgledom, ki sega od vrtnih planjav do morja. Kot udeleženci XXII. festivala Art d’Camacha smo v družbi domačinov in belgijske folklorne skupine Drieske Nijpers pridobivali nova plesna znanja in tkali prijateljske vezi.
Že dan po prihodu nas je čakal nastop v lokalnem domu za ostarele, kamor smo prinesli veselo glasbo in pozitivno energijo in bili za to tudi primerno sprejeti. V večernih urah smo se pogostili z tipično belgijsko kulinariko, ki so jo gostje iz Belgije pripravili za nas in organizatorje. Gostoljubje smo zagnano in vestno vrnili že naslednji večer, ko se je polovica skupine Iskraemeco združila med kuhinjskimi pulti, lonci in kuhalniki, polovica pa lotila dekoracije prostora v duhu in predstavitve narodne noše. V zavidljivo veselem in timskem vzdušju se je pod našimi rokami skuhal pristen slovenski obrok – goveja juha, pečenka, pražen krompir in mešana solata. Z ustvarjenim smo več kot zadovoljili pričakovanja in lačne želodčke multinacionalnih jedcev.
V obalnem kraju Santa Cruz, ki nam je postregel s prvim osvežilnim kopanjem v Atlantskem oceanu, smo imeli čast sprejema pri županu in izmenjave spominkov obeh dežel. Za zaključek smo spontano v en glas zapeli tudi ‘našo’ Lunco in se v mestni hiši skupinsko slikali.
Uradna otvoritev festivala se je odvila na petek, 6.8., z nagovorom predsednika Madeire dr. Alberta Joao Jardima, ki nam je ob pozdravu ponosno dal vedeti, da je čare slovenske narave sam že okusil ob obisku naše dežele. Z nami je delil utrinke, ki so mu od bivanja pri nas najbolj ostali v spominu in poudaril, naj negujemo Slovenijo kot je še naprej. V sklopu festivala smo zaplesali v dveh večernih nastopih, na katerih smo prikazali gorenjske in prekmurske plese, nošo in seveda glasbo. Razigrano razpoloženi smo naredili vzdušje in na sklepnem nastopu folklornih skupin dokazali, da se radi naučimo tudi plesov gostiteljev.
Po uradnem zaključku festivala se naše folklorno zastopanje barv Slovenije še ni končalo – v Santa Cruzu smo na trgu sooblikovali kulturni večer, starejšim v domu polepšali dan, spet drugje presenetili obiskovalce svete maše in jih s plesom pričakali na ploščadi pred cerkvijo, itd.
Organizatorji pa so nam pred odhodom pripravili turistično obarvan dan in nas popeljali po otoku. Tako smo si ogledali tržnico glavnega mesta Funchal, degustirali znamenita Madeira Wine, zrli iz drugega najvišjega rta na svetu, Cabo Girao, se kopali v naravnih bazenih, obiskali najstarejši kraj na Madeiri, doživeli kako pada slap na avtobus med vožnjo po obmorski cesti, trepetali v strmih pobočjih, v katera so ročno postavili betonske ceste, se sprehodili na Eira do Serrado in se razgledali po najbolj izolirani vasici, obdani s samimi gorami, kjer so bili prebivalci v času poplav odrezani od sveta cel teden, se čudili nad rastlinjem, v Santani občudovali tipične portugalske hiške, ozrli rodno vasico Christiana Ronalda in še marsikaj.
Teden je minil kot bi mignil in zopet smo odhajali domov prežeti z vtisi in nepozabnimi spomini. Za te trenutke in domačnost se organizatorjem iskreno zahvaljujemo!
