Gorenjska

Gorenjska – ime pokrajine, ki obsega severozahodni del, to je ozemlje v ožjem naročju Julijski Alp.

Gorenjski plesi večinoma izvirajo iz 17. in 19. stoletja. Odražajo vesel in radoživ temperament gorenjskega človeka. Tudi živahna glasbena spremljava plesalca obvezuje in mu narekuje hitre obrate in potrke v skladu z ritmičnimi zahtevami glasbenikov.

Noša je razvojno najvišja med ostalimi slovenskimi tipi ljudskih noš, saj je iz njih nastajala in se razvijala najbolj znana in razširjena, splošno imenovana narodna noša. Narodno nošo so sredi 19. stoletja, v času narodovega prebujenja, nosili prebivalci etnično ogroženih območij kot zunanji znak pripadnosti narodu. To oblačilno obliko noše skupine v zadnjem času na splošno uporabljajo pri promociji gorenjskega plesnega izročila.

Najbolj razširjeno glasbilo od 20. stoletja naprej  je diatonična harmonika, tako imenovana “frajtonarica”, ki je zaradi praktičnosti izpodrinila starejša glasbila.

 

OBLAČILA IZ OBDOBJA FRANCETA PREŠERNA (1840–1860)

Kranj pogosto imenujemo tudi Prešernovo mesto, zato smo se odločili, da z oblačili in plesom ponazorimo tudi obdobje, ko je v mestu živel dr. France Prešeren.

OBDOBJE PLEMIŠKE RODBINE ZOIS

Anton Zois, baron Edelstein (1808–1873), graščak Brdski, ki je bil pranečak še bolj slavnega naravoslovca in mecena Žige Zoisa in pranečak Karla Zoisa, znanega botanika. Anton Zois, baron Edelsteinski, je bil izmed vseh članov Zoisove rodbine, ki so živeli na Slovenskem, najbolj povezan z domačim okoljem. Živel je na gradu Brdo blizu Kranja in bil pravi “ljudski” graščak. Leta 1851 so ga izvolili za župana Predoselj, h katerim je sodilo tudi Brdo. V tistem času je v Predosljah sezidal tudi šolo in uredil šolsko drevesnico. Zanimivo je, da ga je , v pravnih zadevah  zastopal dr. France Prešern, ki je bil v  letih 1846–1849 odvetnik v Kranju.

To je obdobje empira in bidermajerja, ki se je v oblačilni kulturi rojeval v večjih evropskih mestih. Tudi v tistem obdobju pa moramo razločevati prebivalke mest, gradov v mestu in gradov na podeželju. Na bidermajersko modo nista vplivala le čas in položaj, ampak tudi prostor in okolje.

MEŠČANSKA NOŠA

Meščanska noša, velikokrat poimenovana tudi »črna noša«, poredko najde svoje mesto, in temu primerno je tudi razmeroma slabo  poznavanje tovrstne oblačilne dediščine. Kljub temu je bila ob koncu 19. stoletja ob prazničnih dneh splošno razširjena v mestih in na podeželju pri bolj premožnih prebivalcih po večjem delu takratne Slovenije.

 

DELOVNE OBLEKE

Delovne obleke s »spodrecanimi« krili s konca 19. in začetka 20. stoletja, raziskano na območju Predoselj in širše okolice. Ta tip delovne noše v podobnih različicah je bil razširjen tudi po drugih alpskih pokrajinah, oblačila so  bila narejena po predlogi originalov.